Z gojenjem jagodičja v substratih izven tal se lahko zagotovi stalna ponudba in višja kakovost plodov
Še nedolgo nazaj si je bilo težko zamisliti, da bo v svetu toliko jagodičja pridelanega izven tal, v gojitvenih substratih. V zadnjih sezonah je bil preskok selitve pridelave v substrate narejen zelo pogumno in mnogo hitreje, kot smo pričakovali. Že leta prej se je podobno zgodilo s paradižnikom ter nekaterimi vrstami zelenjave. Osnovni strah je bil, da okus tako pridelane zelenjave ne bo na nivoju klasično pridelane. Ravno pri paradižnikupa lahko danes vidimo, da obstajajo na trgu zelo velike razlike med dobrim, povprečnim in neokusnim paradižnikom.
Pridelovalci lahko te razlike dosežejo z izbiro sorte, načinom gojenja, pa tudi s časom obiranja. Torej sam način gojenja v substratu ne onemogoča pridelave okusnega in kvalitetnega pridelka. Vsa profesionalna pridelava se je preselila v visokotehnološke rastlinjake, katerih glavna prednost je, da pridelovalci v njih lahko skoraj do potankosti kontrolirajo pridelovalne razmere. S tem lahko tudi podaljšajo sezono obiranja na skoraj celo leto. Tudi pri varstvu rastlin pred škodljivci je prišlo do ogromnih premikov, saj je večina pridelovalcev z različnimi tehnološkimi ukrepi in uporabo naravnih sovražnikov potrebo po uporabi kemičnih sredstev zmanjšala na nič.
Pri nas pridelovalci pri gojenju jagodičjav substratu še malo sramežljivo »capljamo« za pridelovalci paradižnika in ostale zelenjave ter pred tujino, ampak tudi tu se že dogajajo prvi premiki. Pri gojenju jagod in malin so pridelovalci najprej poskrbeli, da so pridelavo že pred leti iz odprtihpreusmerili v pokrite površine, si s tem podaljšali sezono in se rešili glavnega problema – dežja, ki lahko med obiranjem naredi ogromno gospodarsko škodo.V zadnjih letih se počasi pojavlja vse več pridelovalcev, ki želijo vsaj na manjšem delu svoje pridelovalne površine poskusiti tudi s substratom.
Razlogov za to je več, glavni pa so naslednji:
- zmanjka primerne zemlje za kolobarjenje
- učinkovitejšaraba zaščitnega prostora
- manj nevarnosti in vplivov okolja
- manjši strošek delovne sile
- možen višji prideleklažje terminsko planiranje obiranja
Kaj pridelovalci potrebujejo za začetek gojenja v substratu?
- Kvaliteten kokosov substrat
- Stabilen pokrit prostor
- Urejeno natančno avtomatizirano namakanje in dognojevanje
- Različne tipe kvalitetnega sadilnega materiala
- Pripravljen načrt gojenja za čim daljše obdobje v letu
- Profesionalen pristop
Pri pridelavi jagodičja za svež trg ni več prostora za polovičarstvo. To so pridelovalci, predvsem tisti, ki so vezani na prodajo trgovskim verigam,že ugotovili. Konstantna kvaliteta plodov, njihova obstojnost ter stalnost in zanesljivost dobave so glavne zahteve trgovcev do pridelovalcev. Enako zahtevajo od trgovcev tudi končni potrošniki.
Če hočejo pridelovalci ostati na trgu, morajo slediti z investicijami, ki bodo omogočale kvalitetno pridelavo, raztegnjeno čez čim daljšeobdobje v letu. Vsak pri sebi se mora odločiti, koliko je pripravljen investirati, pa tudi kako dolgo želi biti prisoten na trgu. Na srečo lahko že z nižjimi stroški investiranja v malo močnejše tunele, uporabo kombinacije sajenja v tla in substrat, uvajanje dvignjenih sadilnih miz v naših razmerah pridelujemo jagodičje vse od konca aprila pa do prvih nižjih temperatur in mraza jeseni.
Čim pa hočemo sezono podaljševati še bolj v zgodnjo pomlad in pozno jesen, je treba dodati močnejše in stabilnejše objekte, dodatno ogrevanje, boljše prezračevanje, dodatno osvetljevanje, s čimer se investicije lahko hitro močno povišajo. Pri tem se pa lahko zgodi, da padejo v sezono nekemu drugemu pridelovalcu iz toplejših krajev, ki lahko takrat pridela plodove po bistveno nižjih stroških.
Z dodatnimi investicijami se lahko poveča količina pridelave, ni pa s tem treba povečevati tudi površin, saj se lahko na manj površine v substratu pridelaveč.
Kokosov substrat
Pri pridelavi jagodičja se večinsko uporablja kokosov substrat, ki mora biti očiščen drobnih delcev, uravnotežen s hranili in mora imeti stabilen pH. Kokosov substrat v osnovi vsebuje prevelike količine kalija in natrija ter premalo kalcija in magnezija. To nesorazmerje s hranili pri kokosu se v procesu predelave popravi z obdelavo kokosa z raztopino kalcijevega nitrata in magnezijevih soli, ki nadomestijo presežne katione z zaželenimi kalcijevimi in magnezijevimi kationi. ''Buffering'', kot se imenuje proces, zagotoviuravnotežene minerale, ki so potrebni za zdravo rast rastlin in posledično dober pridelek.
Tako dobro pripravljen substrat, ki pride do pridelovalca v obliki stisnjenih blokov, se lahko uporablja eno ali dve sezoni, odvisno od njegove strukture. Najprej ga je treba namočiti, da dobi nazaj prvotni volumen, s čimer pa je že pripravljen za sajenje.
Pred sajenjem je potrebno narediti analizo vode, s katero bo nasad kasneje zalivan. Na osnovi rezultatov analize se naredi osnovni načrt dognojevanja, katerega se kasneje prilagaja glede na razmere v nasadu, vegetacijsko dobo in vremenske razmere.
Jagoda v kokosovem substratu
Pridelava jagod v substratu oziroma gojitvenih vrečah, napolnjenih s kokosovim substratom, se ponavadi vrši tako, da se vreče s stisnjenim substratom postavijo na tla ali na pripravljene mize. Nanje priključimo namakalni sistem, s katerim namočimo substrat in ga tako pripravimo za sajenje zelenih, zamrznjenih (frigo)ali čakajočih prezimljenih sadik. Sistem mora biti priključen na namakanje in dognojevanje z možnostjo avtomatskega reguliranja števila in dolžine intervalov namakanja. V ta namen so na trgu razne izvedbe. Vreče so lahko v črni ali beli barvi, odvisno od predvidenega termina gojenja. Za sajenje večkrat rodnih sort preko poletja in za zapoznitev obiranja enkrat rodnih sort se uporabljajo bele vreče, za enkrat rodne zgodnje sorte pa navadno črne vreče. Vreče že imajo narejene sadilne luknje ter luknje za drenažo, ki so bistvenega pomena pri pridelavi v substratu. Na vrečo je narejenih od 6 do 10 sadilnih lukenj. Gostota se izbira odvisno od sorte.
Malina v kokosovem substratu
Malina se v substratu navadno goji v močnejših loncih, volumna 7 do 10 litrov, ki se lahko uporabljajo v več ponovitvah sajenja. Lahko pa se uporabijo tudi vreče za enkratno uporabo. Lonce ali vreče se postavi v tunel, na medvrstno razdaljo približno2.5 m med vrstami in 3 do 4 lonce na tekoči meter. V obeh primerih se substrat najprej namoči, da se povrne prvotni volumen in pripravljen je za sajenje. Potrebno je postaviti še oporo za sadike. Tudi pri malini mora biti sistem priključen na namakanje in dognojevanje z možnostjo avtomatskega reguliranja števila in dolžine intervalov namakanja ter zagotovljena dobra drenaža pod posodami.
S prehodom gojenja jagodičja iz tal v substrat delamo velik preskok, kateremu mora slediti tudi preskok v pristopu. Začetni stroški se povečajo, poveča pa setudi pridelek. Predvsem je bistveno, da se s spremembo zmanjša količina potrebnih delovnih ur, sploh pri obiranju. Vsi že dolgo vemo, da je delovna sila čedalje večji problem, zato je gojenje v substratu tudi ena od poti, s katero gojenje jagodičja lahko ostane zanimivo za pridelovalce, sploh za mlajše generacije.
