Kako gojimo jagode

Gojenje enkrat rodnih jagod od A - Ž!

Čanek o gojenju enkrat rodnih jagod je namenjen vsem, ki se že ukvarjate z jagodo predvsem pa tistim, ki se za ta korak še odločate. V članku navajam nekaj osnovnih nasvetov, ki vam bodo morda koristili, ko boste naleteli na težave.

Ko je govora o gojenju jagod bližnjic ni

Na začetku bi vas rad opozoril, da jagoda zahteva popolno nego, tu bližnjic ni. Vsako opravilo, ki bi ga morali opraviti, pa ste ga izpustili, se bo na koncu poznalo pri pridelku bodisina količini bodisi na kakovosti pridelka.

Vsak od vas si verjetno želi imeti zdravo jagodo. Torej naj vam bo cilj, da se izogibate škropivom, ki puščajo ostanke. Vsak ukrep, ki bo kasneje omogočil bolj zdrav sadež, je zlata vreden. Eden izmed njih je zagotovo pokrivanje jagod s tuneli. Brez tega boste težko pridelali kakovostno jagodo. S sajenjem sadik v klasične tunele (širina 4,80 m) boste lahko imeli v enem tunelu tri grebene jagod.

Kako začnemo

Pa začnimo kar tam, kjer se pri jagodi vse začne, torej pri tleh. Potrebno je načrtno izbrati kakovostno zemljo in jo pravočasno pripraviti za sajenje jagod. Jagode potrebujejo humusna tla, torej naj bo nivo humusa v zemlji čim višji. Če boste dosegli 4% koncentracijo v zemlji, ste lahko že zelo zadovoljni. Jagode uspevajo na srednje težkih tleh. Nikakor ne sme v nasadu zastajati voda.

Analiza tal je pomembna

Ko izberete lokacijo, kjer boste jagode sadili, naredite analizo tal, na osnovi katere dodajte manjkajoče elemente, preden se lotite obdelave. Priporočljivo je tudi, da zemljo dobro pognojite z uležanim hlevskim gnojem. Ko je vaša zemlja vsaj približno takšna, kot bi morala biti, se lotite obdelave. Če imate težave z zastajanjem vode, potem je nujna obdelava zemlje s strojem, ki gre čim bolj globoko (podrahljač). Nato sledi obdelava tal s frezo, da pripravimo tla za polaganje folije. Ko je zemlja dobro sfrezana, sledi izdelava grebenov in polaganje folije. To boste najlažje naredili s polagalcem folije, oziroma naj vam pri tem pomaga nekdo, ki se s tem ukvarja. Pri izdelavi grebenov je zelo pomembno, da so ti polni, da med folijo in zemljo ni zraka. Če imate težave z zastajanjem vode, naredite visoke grebene, da v času rasti korenine jagod ne bodo v stoječi vodi.

Istočasno s folijo vam stroj položi tudi namakalno črevo, ki gre pod folijo. Priporočam, da uporabite kapljične cevi z razmaki med kapljači 20 cm oziroma še bolje 10 cm, da bodo vaše jagode enakomerno zalite v času vegetacije.

Glede pravilne izbire folije

Včasih so pridelovalci večinoma uporabljali klasično dvovrstno folijo z razmaki med luknjami 25 x 25 cm. Pri tem načinu jagode rastejo v dveh vrstah na grebenu. Na en tekoči meter lahko v tem primeru nasadite 8 sadik. Vedno več pa se pridelovalci odločajo za sajenje na enovrstno folijo, kjer jagode sadimo v eno vrsto na foliji. Razmak med luknjami je 15 cm in na en tekoči meter lahko nasadimo 6,6 sadik jagod. Težko vam svetujem, kaj je za vas boljša izbira, lahko pa vam povem par dejstev, ki favorizirajo enovrstno folijo:

• boljša zračnost vrst
• zaradi boljše zračnosti manj bolezni
• lažje obiranje

Sajenje jagod

Tako, prišli smo do sajenja jagod. O izbiri sadik bomo nekaj besed rekli v drugem članku. Tokrat mogoče samo, da izberite kvaliteten material. Nikakor ne varčujte z denarjem pri sadikah, te so osnova za dober in kakovosten pridelek. Sajenja jagod se lotite s sadilnimi klini, ki jih lahko najdete tudi v naši ponudbi. Jagode sadite navpično in korenin ne zavijajte. Konci korenin v zemlji ne smejo biti zavihani. Sadite približno tako globoko, da vrat sadike malo gleda iz zemlje. Mogoče za občutek omenim, da je jagoda posajena pregloboko, če listi rastejo iz zemlje in ne iz vratu, ter previsoko, če se vidijo korenine. Po sajenju jagode obilneje zalijte, da se zemlja dobro sprime z koreninami. Ob prvem deževju preverite, ali je zemlja sprana s korenin in po potrebi dodajte nekaj zemlje na korenine. Kmalu po sajenju bo nasad potrebno tudi opleti. Več plevelikot uničite čez poletje, manj je bo spomladi.

Ko ste posadili jagode, vam priporočam, da med grebeni položite tkanino agrotekstil. S tem ukrepom ste si namreč prihranili veliko časa s pletjem oziroma košnjo pleveli med grebeni potem čez leto. Še večja škoda pa bi bila, če bi namesto agrotekstila škropili medvrstni prostor s herbicidi. 

Sadike jagod so posajene in veselo rastejo

Marsikdo od vas si potem poleti privošči zaslužen dopust, a nikar ne naredite napake in jagode prepustite vročemu soncu. Enkrat rodne sorte namreč ponavadi sadimo poleti. V primeru, da so temperature nad 30 oC, je nasad nujno potrebno senčiti s senčilnimi mrežami ali oroševati. Pri oroševanju bodite pazljivi, da jagod ne boste utopili v vodi, saj ne gre za namakanje. Priporočam uporabo senčilnih mrež.

Skozi celo poletje bodite pozorni, da so jagode dovolj zalite in jih po potrebi, če vidite, da jim primanjkuje hranil, pognojite preko kapljičnega sistema. Če bodo jagode do zime razvile močne korenine, lahko naslednjo pomlad pričakujete dober pridelek.

V poletnem in jesenskem času bodite pozorni na razvoj raznih bolezni. Največja težava je pepelasta plesen oziroma oidij. Bodite pozorni na preventivo, saj je plesen zelo težko uničiti, ko se enkrat pojavi.

Od škodljivcev bodite pozorni na uši, pršice, tripsa, voluharje, miši, srne...

Do zime ves čas trgajte cvetove in vitice, da se rastline dobro razrastejo, prav tako pa se ne porablja odvečna energija za rast plodov. Če je v nasadu kakšno prosto mesto, ga nadomestite z vitico s sosednje jagode.

Nasade vestno preglejte vsak teden in po potrebi ukrepajte.

Tako pridemo do zime. Če imate nasade na zelo mrzlih področjih, vam priporočam, da nasad pred zimo pokrijete s kopreno, da v primeru hude zime ne bo prišlo do pozebe. Tudi v nasprotnem primeru je znano, da določenim sortam (Clery) koristi topla zima, tako da bo pokrivanje nasadov s koprenami dobro vplivalo na vaš spomladanski pridelek.

Zima se počasi končuje in pridelovalci že gledamo v nebo. Kdaj boste začeli s čiščenjem nasada in pokrivanjem z tuneli, je vaša odločitev. Nekateri to delajo že konec januarja, večina pa nekje v začetku marca. Kadarkoli se boste odločili za ta korak, vam priporočam, da ste pri čiščenju temeljiti. Vso odmrlo listje odnesite iz nasada, tunele pokrijte s folijo, preverite namakalne sisteme, če kje puščajo (zna se zgoditi, da miši čez zimo naredijo nekaj škode).

Razvoj pepelaste plesni in uši

V spomladanskih mesecih bodite pozorni na razvoj pepelaste plesni in na uši, ki se velikokrat pojavijo, sploh kjer ste zgodaj pokrili nasade. Vsi, ki boste pokrili jagode s tuneli, boste s tem rešili težave z sivo plesnijo oziroma botritisom. V času cvetenja pazite na pozebo. Če so napovedane temperature okoli ničle, pokrijte nasade z kopreno. Če je napovedan hud mraz, pokrijte z dvema plastema. Kjer bodo tuneli tudi na straneh zaprti z folijo do tal, pazite na zračenje. Za zapiranje bokov in čel vam je zaradi zračenja, boljša rešitev arricover.

Ves čas od čiščenja naprej morate jagode skrbno zalivati in po potrebi tudi dognojevati. Največ vode potrebujejo v času razvoja. Ko pa enkrat zorijo, je potrebno namakanje zmanjšati na minimum. Kar se tiče hranil, potrebujejo jagode največ fosforja v fazi razvoja korenin, dušika v fazi rasti zelenega dela rastlin in kalija v času plodov. Ves čas je pomemben visok nivo kalija. Po potrebi dodajamo tudi druge elemente, kot so kalcij, magnezij, železo, bor…

Če ste vse do tu naredili pravilno, bo pridelek obilen in kvaliteten. Prišli smo do obiranja in prosim vas, nikar ne naredite usodne napake. Marsikje smo v zadnjih letih videli, da se obirajo premalo zreliplodovi. Pustite jagodi, da dobro dozori; tako bo okus pravi in stranke zadovoljne.

Naj vas na koncu opozorim še na eno dejstvo… ni vseeno, v kaj je vaša jagod pakirana. Lepa embalaža je zlata vredna. Absolutno vam priporočam uporabo kartonaste embalaže, s tem boste nekaj tudi prispevali k ekološki ozaveščenosti vseh in neuporabi plastike.
 
Želim vam vrhunsko sezono in okusen pridelek.
 
Saša Ratej