SI  HR
    +386 7 477 85 08

    Tehnološko navodilo 1/2019

    strawberry-field-3318639_1920
    Mirovanje sadik jagod, ki jo strokovno imenujemo dormanca, se začne v pozni jeseni, ko rastline postopoma upočasnjujejo življenjske aktivnosti. V večini nasadov so sadike jagod imele dovolj časa za postopen zaključek rasti. Najpogostejši vzroki za podaljšano jesensko rast in s tem na slabšo odpornost na zimski mraz so: pozno in obilno gnojenje, predvsem z dušikom, neustrezno namakanje, poškodbe zaradi toče, bolezni in škodljivci ter neustrezna tehnologija, kot je na primer jesensko čiščenje grmičev. Z vstopom v mirovanje se zmanjšuje asimilacija, upočasni se sprejem hranil in dihanje. Iz listov rastlina nakopiči hranilne snovi v kratek poganjek, koreniko in korenine. V rastlini se dogajajo različne kemične in fiziološke spremembe, ki poleg drugih pomembnih fizioloških procesov omogočajo tudi dvig odpornosti na nizke zimske temperature.

    Sorte jagod, ki jih gojimo v našem okolju, spomladi normalno razraščajo in razvijejo cvetove, ko od zaključka rasti v pozni jeseni dosežejo vsoto nad 600 ur nizkih temperatur (pod 7 °C). Podatki meteoroloških postaj kažejo, da da so jagode že dobile dovolj nizkih temperatur za zaključek fiziološkega mirovanja. Od sedaj naprej je razvoj odvisen od vremenskih razmer. Rastlina miruje le v obdobju, ko je temperature pod 5 °C. Ob vsakem dvigu temperature nad ta prag, je rastlina aktivna (korenine in listi).

    V tem času ne pozabite:
    • pregledovati nasade zaradi vdora srnjadi - Kontrolirati prisotnost glodavcev. Miši in voluharji se radi zadržujejo v zgodaj postavljenih tunelih. - V primeru napovedi zelo nizkih temperatur priporočamo, da nasade, ki niso pokriti s snegom, prekrijemo s kopreno. Ob višjih dnevnih temperaturah rastline prekinejo mirovanje in so zato ob izrazitih padcih temperature še bolj občutljive na mraz.
    V kolikor se boste odločili za zgodnejše pokrivanje nasadov s tuneli in čiščenje jagod, vas opozarjamo, da je bakrovemu sredstvu Cuprablau Z 35 WG poteklo dovoljenje za uporabo v pridelavi jagod. V letošnjem letu oziroma sedaj ima dovoljenje za uporabo le NORDOX 75 WG in sicer na jagodah na prostem za zatiranje bakterijskega ožiga (Xanthomonas fragariae), jagodne rdeče listne pegavosti (Diplocarpon earlianum) in gnomonijske gnilobe jagod (Gnomonia fructicola). Dovoljeno je le eno škropljenje ob koncu rastne sezone ali tekom zime.

    V času izvajanja škropljenja z bakrovimi pripravki morajo dnevne temperature preseči 50 C. Tekom sezone lahko uporabljamo listno gnojilo Labicuper in Copfort, ki vsebujeta baker v glukonatni obliki po priloženih navodilih za uporabo. Vsa našteta sredstva so dovoljena v ekološki pridelavi jagod. Uporabite lahko tudi listno gnojilo Cuprovin 50. Maksimalen vnos čistega bakra v enem letu na istem zemljišču znaša 4 kg na 1 hektar površine. Po zgodnjem čiščenju bodite pozorni na vremensko napoved: v primeru napovedanih nizkih ali zelo nizkih temperatur nasad prekrijte z zimskimi vrtnarskimi koprenami, po potrebi zaprite tunele ali dodajte še grelno telo. Izbirajte med tistimi, ki so primerna za gretje rastlinjakov. Občutljivost rastline je odvisna od zgoraj naštetega in razvojne faze. Dejstvo je, da so v tem času pomembni vsi mladi listi in je škoda vsakega, ki pozebe.

    Voda je javno dobro, zato je potrebno za namakanje kmetijskih površin pridobiti DOVOLJENJA ZA NAMAKANJE V KMETIJSTVU
    1. Lokacijska informacija - Pridobijo jo lahko tudi na Ministrstvu za okolje (MOP) ali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) po službeni dolžnosti, kar je hitreje. V primeru izgradnje vrtine, oziroma koriščenja podtalnice pa je obvezno najprej pridobiti lokacijsko informacijo iz katere izvemo, če lahko vrtamo na izbrani lokaciji in kako globoko.
    2. Vodno dovoljenje je potrebno pridobiti za uporabo vode, ki je javno dobro oziroma ni zgolj nabira deževnice iz streh in dvorišč. Tudi za koriščenje vode iz vodovoda je potrebno vodno dovoljenje. Vodno dovoljenje izda organ v sestavi MOP- Direkcija RS za vode.
    3. Pri gradnji vodnjaka je potrebno pridobiti hidrogeološko poročilo, rezultat črpalnega preizkusa in za vrtanje globje od 30 m tudi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. Odvisno od odvzema in pretoka vodotokov, je potrebno tudi v primeru črpanja vode iz potoka, hidrogeološko poročilo, če tako določi MOP. V zaprosilu morate napisati (projekt), koliko vode potrebujete in kdaj. (količina na leto in l/sek)
    4. Odločbo za uvedbo zasebnega namakalnega sistema Z vlogo zaprosite MKGP za izdajo odločbe, po kateri vam je dovoljeno uporabiti potrebno oziroma željeno količino vode na obravnavanih zemljiščih. (pravnomočnost 1 mesec)
    5. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za vse posege v prostor, s katerimi kakor koli vplivamo na stanje voda. Izdajo na Direkciji RS za vode.
    6. Gradbeno dovoljenje za akumulacije, zalogovnike vložite na Upravno enoto upoštevajoč uredbo o razvrščanju objektov o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje (tudi v primeru, da glede na vsebino ugotovite, da ne potrebujete gradbenega dovoljenja, vlogo oddajte in pridobite uradno zavrnitev – tudi to je dokument)
    7. Zahteva za ugotovitev, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje (predhodni postopek), ki jo izda ARSO.

    Pripravila:
    Skupina za jagodičje
    © 2019 predikat.si